Slišim petje ptic, začutim rahel vetrič,
močno si zaželim pomladi.
Ko pa odprem oči je tu ponovno sneg.
Bela snežna odeja iz minute v minuto narašča.
Poslušam ptice in opazujem snežinke, istočasno, in to v mesecu aprilu.
Kljub moji in verjetno še mnogih, močni želji po pomladi, soncu, brstenju, cvetenju, po zelenem, po pisanem,...mi na obraz šine nasmeh.
Lahko se pritožujemo, tarnamo, sitnarimo,...nič ne pomaga.
Narava bo vedno naredila po svoje.
In pri tem preprosto ne moremo nič, ne preostane nam drugega kot da to sprejmemo.
In šele ko se bo njen zazdelo, da nam pošlje tople in sončne dneve, nam jih bo.
Lahko le čakamo.
Mar ni neverjetna, da klub vsej tehnologiji in znanju, ki ga imamo, ne kloni in ne dovoli vtikanja v njeno delovanje.
Večna zmagovalka, ki ji lahko damo globok poklon.
Čaroben pozdrav
Marjetka Zore
Ni komentarjev:
Objavite komentar