četrtek, 6. september 2012

TIŠINA VIHARJA

Tišina. Ni glasu, niti šepeta ne. Raje zadržiš vsak glas v sebi.
Ljubši ti je notranji boj. Mučenje samega sebe. Misliš da je priznati, se odpreti-poraz, sramota.
O svojih strahovih, globljih problemih ne govoriš, ker misliš da lahko vse rešiš sam. Bolje je da se stvari pusti pri miru, da se z njimi nihče ne ukvarja. Pa je res tako?
Lahko blefiraš, lahko lažeš, se skrivaš in bežiš, vendar le sebi. Čutim težo tvoje bolečine, vidim šepet tvojega srca, ki kriči, vidim tvoj notranji boj. Lahko ti povem kako se loti zadeve, lahko ti povem kako jo reši, če mi le dovoliš da ti pomagam. Če mi dovoliš vstopiti v tvoj prostor da ti podam roko, da tam stojim trdno kot skala, in te držim da te vihar ne pogoltne. Na tebi pa je da se bojuješ, da želiš obstati, se rešiti bolečine.
Za tebe se gre, sedaj bolj kot kadarkoli prej. Zatorej, živi, bori se, upoštevaj nasvete, prosi za pomoč. Tu je, nisi sam.
Ne zadaržuje,ampak izpusti in živi sedaj ta trenutek, brez viharjev v sebi. Dovoli si ljubezen, dovoli si življenje. Zadihaj svežino čarobnosti. Bodi!

Čaroben pozdrav

Marjetka


Ni komentarjev:

Objavite komentar