OČETJE

Dragi očetje, danes pišem vam in o vas.
Imate najlepšo in hkrati najpomembnejšo življensko vlogo in službo.
Biti oče.
Vzor, varnost, zaupanje in upanje, vse to dajete svojim otrokom, ko ta zre v vas z velikimi očmi, polnimi pričakovanja in upanaja.
Tu ste, da naučite in pokažete lepoto in hkrati realnost življenja.
Tu ste, da se lahko otroci opremo na vas.
Tu ste, da pokažete ljubezen.
Tu ste, da spodbujate radovednost, želje.
Tu ste, da tudi, ko smo na tleh, ste tam, nas dvignete in nam pokažete pot.
Tu ste, da ste.
Da vas lahko poiščemo, se vam zaupamo.
Da nam podarite kak nasvet, nam podate roko, ko to najbolj potrebujemo.
Tu ste, ker vas potrebujemo, ker ste pomembni.
Tu ste, da vzgajate, ker so naša življenja, odvisna od vas.
Bodite ponosni, da očetje sploh lahko ste, da podarjate življenje.
Pokažite svojim otrokom čarovnijo življenja. Zavedajte se pomembnosti svoje vloge. Dovolite si biti OČE.
Prenašajte znanje, ki so vam ga in vam ga še podarjajo vaši očetje, na svoje otroke. Prenašajte spoštovanje in ljubezen.
Bodite ponosni in ljubeči očetje in hkrati, ravno taki otroci. Ker leta niso pomembna.
Ni lepšega, kot biti oče; "Ni lepšega, kot otroški nasmeh." Naj bo nasmeh stalnica vaših otrok.
OČETJE, potrebujemo vas in vi potebujete nas.

Za vse, ki očetje ste že in za vse, ki to še boste.

Čaroben pozdrav

Marjetka

ZVESTOBA SAMEMU SEBI

Odprem internet, da malo pobrskam. Iščem novice, a najdem en kup nasvetov kaj moram jesti, kako se moram obleči, kaj moram piti, kako se naličiti, kako moram seksati, ...vse da bom ugajala moškim in okolici. In kopico

takih nasvetov najdem tudi za moške. Kako in kaj naj delujejo da bojo očarali ženske.
Potem pa pozorno poslušam in opazujem ljudi. Poleg zahrbtnosti, opravljanju in kopico nasvetov kako je potrebno živeti, da boš preživel skoraj ne slišim drugega.
In pomislim:" Mar je res tako noro, da ne smem jesti ničesar po svojem okusu, in le bio hrano, olje, ki ga pridobijo iz limon,..ker vse drugo ima kalorije in bog ne daj da bi se zredila, ker potem ne morem biti nikomur všeč. Kaj šele da me vidijo nenaličeno, ter v trenirki? Gotovo bi kdo v nezavest padel. Kje so meje teh skrajnosti?"
Kje je tu zvestoba samemu sebi?
Lahko bi bil z najvišjo svetovno oceno ocenjeno kuhano jace kot največja in najboljša specialiteta. Lahko ga vsi obožujejo, meni pa se bruha ob njem. In naravnost obožujem umešano jajce s slanino. Kdo ima prav?
Hm...Ne glede na to kaj pravijo mediji, ljudje okoli nas, je najpomembnejša zvestoba samemu sebi. Le ti sam najbolje veš kdo si, kaj si. In nikar ne dovolimo da nas drugi spreminjajo.
Vzemi ali pusti. Jaz sem JAZ. Unikaten in edinstven.
Sprejmimo sebe, ostanimo si zvesti in naj nas okolica take tudi sprejme.

Jaz pa grem sedaj na tista umešana jajčka s slanino, ki že tako omamno dišijo.

 

Čaroben pozdrav

 

Marjetka

ČAROBNOST

Roke. Oviješ jih okoli mojega pasu.
Topel in nežen objem. Čuten poljub da telo vzdrhti.
Privijem se k tebi. Še poglobiva objem.

Tvoje oči, njihova globina. V njih odseva ljubezen, hrepenenje, strast.
Z nasmeškom na obrazu, z zaupanjem, zaprem oči in se ti popolnoma predam.
Poljub za poljubom, predana drug drugemu skupaj odplujeva v najin čarobni svet.

Življenje ni ustvarjeno da bi bili sami. Tu smo da ljubimo, da smo zaljubljeni, da ga živimo.
Zatorej, ljubimo, bodimo strastni, zaupajmo drug drugemu. Ter užijmo čarovnijo življenja in ljubezni.
DOVOLIMO SI LJUBEZEN.

 

Čaroben pozdrav

 

Marjetka

SESTRE

Tri, kot eno. Brez besed se razume vse. Pogledi, gibi, misli in dejanja se prepletajo in usklajujejo med seboj.
Ta nevidna vez med nama je močnejša od vsake verige.
Ena za drugo stojimo ne glede na vse.
Tako različne pa kljub vsemu, tako podobne.
Včasih ko se nekaj časa ne vidimo, se ponovna snidanja zavlečejo dolgo v noč.
Tu vlada brezpogojna ljubezen, podpora, pomoč, spodbuda.
Ne glede pred kom ali čim stojimo, smo tu ena ob drugi. Tri povezane kot eno.
Ko so vzponi in ko so padci, ko smo na dnu in ko smo visoko smo skupaj. Kjerkoli in kadarkoli, brezpogojno nepremagljive, v podpori in medsebjni ljubezni.

Čaroben pozdrav

Marjetka

PONOS SLOVENŠČINE

Najprej je beseda, nato je dejanje. Naše sporazumevanje, poteka skozi barvito paleto besed.
Da lahko izrazimo misli, želje, hotenja, najlepša čustva. Da jih spretno nizajo umetniki, pisatelji in pesniki, ko z navdihom opisujejo svoje muze in življenje.
Za zaljubljence, medtem ko pišejo ljubezenska sporočila in izlivajo globoka čustva.
Preprosto ljudje, da med njimi poteka bistvo sporazumevanja.
Lepota jezika in besede povsod in med vsemi.
In Slovenci smo lahko ponosni na edinstvenost našega jezika, ki ga ne pozna nobena druha kultura. Zato ga hranimo, čuvajmo in negujmo. Z neštetimi narečji, čudovito kniževnostjo in ponosom da ga imamo.
V slovenščini pa se skriva tudi meni osebno najlepša beseda, ki je nimajo drugi jeziki. Beseda, ki združuje, daje čudovit in čaroben pridih vsem. MIDVA
Ti in jaz, skupaj, preprosto MIDVA. Brez ločevanja tako kot pri ostalih jezikih, preprosto in povedano vse.
In nikomur ni tako lepo uspelo spojiti dve bitji v eno kot ravno naša čarobna slovenščina.

Čaroben pozdrav

Marjetka

MOŠKI IN ŽENSKE

Mi je dal misliti dogodek pred kratkim.
Sedim na sredini, na moji levi skupina žensk in na moji desni skupina moških.
Ženski pogovor oz. jamranje, teče o tem kako težko jim je, kako bolj preprosto bi bilo biti moški. Kako je njim lahko, ni jim potrebno roditi, vzgajati otrok, pospravljati,....
Moški pogovor pa teče o tem kako ženske samo tečnarijo, da jim ni nič prav, da bi bilo bolje da se ne bi poročili,....
In podobne dogodke in pogovore slišim večkrat. Mogoče sem res mlada, pa tudi poročena nisem, pa kljub temu ne razumem zakaj se pritožujejo eden čez drugega.
Zakaj potem ženske tako močno želijo moškega ob sebi in moški žensko ob sebi. Zakaj se potem, poročajo, zakaj živijo skupaj? Ker je to v nas, ker je to nekaj najbolj naravnega. Potem pa pomislim na nekaj primerov: Ko se njej polomi avto, najprej pokliče svojega moškega. In ko on izve da ga čaka operacija, najprej pove svoji ženski. Le zakaj če pa se ne potrebujejo???
A je resnica ta da se v bistvu ljubijo in zaupajo. le da se v množici o tem ne govori, da slučajno ne bi kdo izpadel "copata"?
Hm...kdo si res želi celo življenje živeti sam? Brez čutnih poljubov, nežnih dotikov, toplih objemov, strastne spolnosti, razigranih ali pa zaupnih pogovorov, spodbujajočih besed. Trenutkov, ki jih rezumeta in hranita le moški in ženska skupaj.
Je res tako težko na glas povedati:" Njega/njo LJUBIM."
Živi življenje v ljubezni in harmoniji, ne glede na to kaj pravijo drugi, pa čeprav izpadeš "copata".
Ljubi, le to je pomembno.

Čaroben pozdrav

Marjetka

TIŠINA VIHARJA

Tišina. Ni glasu, niti šepeta ne. Raje zadržiš vsak glas v sebi.
Ljubši ti je notranji boj. Mučenje samega sebe. Misliš da je priznati, se odpreti-poraz, sramota.
O svojih strahovih, globljih problemih ne govoriš, ker misliš da lahko vse rešiš sam. Bolje je da se stvari pusti pri miru, da se z njimi nihče ne ukvarja. Pa je res tako?
Lahko blefiraš, lahko lažeš, se skrivaš in bežiš, vendar le sebi. Čutim težo tvoje bolečine, vidim šepet tvojega srca, ki kriči, vidim tvoj notranji boj. Lahko ti povem kako se loti zadeve, lahko ti povem kako jo reši, če mi le dovoliš da ti pomagam. Če mi dovoliš vstopiti v tvoj prostor da ti podam roko, da tam stojim trdno kot skala, in te držim da te vihar ne pogoltne. Na tebi pa je da se bojuješ, da želiš obstati, se rešiti bolečine.
Za tebe se gre, sedaj bolj kot kadarkoli prej. Zatorej, živi, bori se, upoštevaj nasvete, prosi za pomoč. Tu je, nisi sam.
Ne zadaržuje,ampak izpusti in živi sedaj ta trenutek, brez viharjev v sebi. Dovoli si ljubezen, dovoli si življenje. Zadihaj svežino čarobnosti. Bodi!

Čaroben pozdrav

Marjetka

NEDELJSKO JUTRO TIHE OPAZOVALKE

Nedeljsko juto. Očaralo me je.
Prišla je jesen in s sabo prinesla neskončno spokojnost. Dež je umil naravo in občutek imam, da tudi ljudi in življenje. Ko se takole vozim in opazujem pokrajino, zagledam prvo skupino trgačev. Srečam nekaj kolesarjev, ki umirjeno in sproščeno kolesarijo. Skupina ženic, ki se odpravljajo proti pokopališču.
Peljem se naprej, cesta je prazna, kot da je nihče ne potrebuje. Nad mano ves čas leta jata ptic, sonček se nagajivo smehlja. Opazim prikupen mlad par, ki z roko v roki sprehaja psa. Ob hiški poseda starejši par. Mož ženi vneto nekaj razlaga. Med njima je veselje in smeh. Nihče ne hiti, kot da je jesen s sabo res prinesla umirjenost in spokojnost.
Celo čreda konjev, ki se požene v galop mi to potrdi. Vsi se lepo predajajo čarobnemu jesenskemu jutu.
Jaz pa se peljem naprej, srečna in vesela da je življenje res čarobno.

Čaroben pozdrav

Marjetka

SANJE

Sanje, vsi jih poznamo. Včasih se jih ne spomnimo, včasih pa so tako žive in resnične, da zjutraj ne vemo ali so bile samo sanje ali pa je bilo vse skupaj res. Na sanje nikoli ne  moremo vpivati, jih nadzorovati. Sporočajo nam kaj se okoli nas dogaja oz. se bo dogajalo.
Lahko so kot simboli-npr. živali, narava, rastline, voda,... ali pa se pokaže dobesedno dogajanje.
Vedno pa so sporočilo. Vsekakor pa več kot se jih spomnimo  močnejše in jasnejše je sporočilo.
Zato je pomembno da razumemo njihov pomen. Pa nam ni potrebnjo iskat sanjske knjige da bi prebrali kaj, kaj pomeni, je že dovolj da sami sebe vprašamo kaj v danem trenutko predstavljajo nam. Razmislimo in odgovori bojo prišli sami od sebe.

Čaroben in sanjski pozdrav

Marjetka

POVRŠNOST GLOBINE

Sem pred kratkim dobila vpršanje:"Marjetka, pa zakaj se mi dogajajo same slabe stvari. Ves čas gre nekaj narobe?"
Enkrat sem o tem že pisala pa bom ponovno.
Odgovor je zelo preprost in enostaven:"zaradi površnosti in lenobe!" Življenje nam ni namenjeno zato, da bi ga živeli slabo s slabimi stvarmi in dogajanji, marveč da bi nam bilo lepo, da bi bili srečni, polni energije in veselja. In ko se nam dogajajo slabe stvari, nam poskuša nekja povedati, nekaj sporočiti, nekaj naučiti. Zato se takrat, v tisti zmešnjavi, za trenutek ustavi in razmisli kaj ti življenje govori? Kaj navidezno slaba stvar skriva dobrega? Poleg tega pa se skoraj vsi ukvarjajo le s tistimi površnimi stvarmi-slabimi, zato ne vidimo globjih sporočil. Zato ni sreče, ne ljubezni, ne pozitive v življenju. Premalo gledamo v globino.
Pravijo da obleka naredi čoveka. In ko vidimo nekoga v dragi ali pa razcapani obleki, si ustvarimo določeno mnenje, nihče pa v resnici ne ve kakšno srce ta človek nosi. Za vse tiste, ki ne razumete, pa bom rekla še tole: bodite veseli da se vam sploh kaj dogaja, da lahko razmišljate, rešujete kritične situacije, težave, da lahko jočete in kričite če je potrebno, da se lahko smejite. Bodimo srečni da se nam dogaja. Si predstavljate nekoga, ki je hudo bolan, ki ne more premikati telesa, niti enega uda, lahko le leži, ne more govoriti, se smejati. Popolnoma je odvisen od drugih. Lahko le nemo opazuje.
Njemu ne bo nikoli počila guma, njemu ne bo nikoli sosed kradel časopisa, njemu ne bo treba nikoli zagovarjati cveka pred starši. Nikoli ne bo ostal brez službe, nikoli ne bo razočaran v ljubezni, kaj šele da bi okusil njeno radost....
Glejte globoko, ljubite in veselite se, kajti nič ni tako slabo kot se zdi.
Življenje je lepo, le živeti ga je potrebno.

Čaroben pozdrav

Marjetka