Čisto navaden dan, ko skočim v trgovino. Tisto, pred katero me je pred nekaj meseci čakal neznan, naročen moški. Da malo preveri kaj se dogaja, od kod prihajajo informacije.
In danes spet pred isto trgovino, isti prizor, le da se je zamenjal človek, bil je njegov naročnik.
Nič ne rečem, le zazrem se v njegove oči, ki izžarevajo strah, žalost, bolečino.
Ker pa je javna osebnost, naredi vse da nihče tega ne opazi ne odkrije. Nastopa zelo samozavestno, odločno, arogantno, skoraj vsiljivo. Svoj strah skriva in prikriva z orožjem.
Za vso to maski pa v resnici skriva preplašenega dečka, ki si le želi sreče in ljubezni, malo nežnosti in pozornosti.
Vendar tega nihče ne ve, ker deluje v prikrivanju samega sebe, odlično.
Igra igro za katero niti sam ne ve kako se bo končala.
Razmišljam o njem, ker ne razumem, ali je res popolnoma pozabil na svojega notranjega otroka, na svoje srce, na bistvo srca in ljubezni.
Ali se res mora skrivati.
Mar res ne ve da z ljubeznijo narediš veliko več?
Ljubeč pozdrav
Marjetka
Ni komentarjev:
Objavite komentar