NAVDUŠENJE

Sem se naučila, da je v življenju najbolje pustiti stvari, da same pridejo k tebi. Ne pa da nekaj počneš in delaš na silo, kajti to se vedno konča slabo. Torej, ko je neka zadeva dovolj zrela, ko je čas zanjo in pa seveda ko si tudi sam zavestno ali podzavestno nanjo pripravljen ti bo prišla na pot. Ne glede za kakšno stvar se gre. Lahko je to partner, otrok, mogoče nov avto, služba,....vse gre na isti način.
Tudi pri meni je tako, da ko začutim kaj in kako naj nekomu pomagam, in če mi ne dovoli blizu, lahko le mirno čakam. Vsakršno drezanje je popolnoma zaman in nepotrebno. In vedno slej ali prej pride človek sam do mene da mu lahko pokažem rešitev. Prav normalno mi je že to.
Pa vendar me včasih ravno to preseneti in hkrati navduši.
Ko skoraj nad kom že obupam, ko že mislim da se pač enostavno ne želi in neželi odpreti, se zgodi ravno to. Tisti najbolj zaprt, mogoče celo kakšen tak, ki mi v življenju ni prizanašal, se obrne name.
Ja navdušuje me to.
In ravno danes se je zgodilo nekja neverjetnega. Odprla se mi je oseba, ki je do danes dvomila vame, me ni podpirala niti slišala ali poskušala razumeti. Danes mi je ta oseba dovolila blizu, verjame in razume. Odprla je srce in lahko ji pomagam.
Čisti se.
Jaz pa sem resnično navdušena, ker vedno bolj in bolj vem da je za vsakogar pot in močno verjamem da bo uspelo vsem.

Čaroben pozdrav

Marjetka