Pot po kateri hodi je samo njegova. Nihče je ne more ponoviti, je preprečiti. Ker je tvoja in ustvarjena izklučno samo zate.
In ko, takole hodimo po poti življenja, si večkrat postavimo kakšne cilje, z željo, da jih čimprej uresniščimo.
Odločimo se, katero šolo bomo obiskovali, kakšno službo bomo imeli, kakšen avto bomo kupili, da bomo hišo gradili, šli na morje,.... takšne in drugačne. Težke in lahke.
In nihče ne bo namesto nas samih, prišel do našega cilja oz. do izpolnitve želja.
Le mi sami moramo delat na tem da nam uspe.
Kajti, to je naša pot.
Vendar pa ljudje nismo ustvrjeni, da bi bilo sami, da bi bili samotarji, da bi živeli sami.
Zato, se naše poti velikokrat križajo, gredo druga ob drugi, se prepletajo.Ker, česarkoli se bomo lotili, popolnoma sami, ne bomo nikoli uspeli doseči cilja.
Na pot nam pride raznorazni ljudje, ki namesto nas, ne bojo naredili ničesar. Pomagajo pa z nasveti, s podporo, s spodbudami, s prijatelstvom, s partnerstvom....
Lahko so to naši najbližji, lahko so to popolni neznanci. Odvisno kakšen je naš cilj.
Oni so tam za nas in mi smo tu za njih.
Nihče, ne more narediti namesto nekoga drugega, ničesar. Lahko si pa pomagamo.
Kajti, na nek način smo odvisni drug od drugega. Tako prepleteni, a hkrati tako edinstveni.
Da bi živel le en človek, s polno optimizma in energije, je skoraj nemogoče, da mu uspe priti do cilja(ni pomembno kakšnega), kajti ni prijateljev, ni tolažilne besede, ni smeha veselja. Vse postane brez pomena.
Zato dovolimo sebi, sprejeti pomoč, ponujeno roko, ter tudi mi sami večkrat ponudimo roko, pomagajmo drugim. Dovolj je že nasmeh, lepa in spodbudna beseda.
Čaroben pozdrav
Marjetka
Ni komentarjev:
Objavite komentar