ANGEL

Vedno je obstajalo, obstaja in vedno bo, minus in plus, svetloba in tema, angel in hudič. Večna borba med angeli in hudiči. Večna.
Kaj pa če hudič ni izmišljena pravljica, namišljeno bitje? Kaj pa če obstaja v človeški obliki, je med nami? Kakšen je?
Na vzven ni lep, nič privlačnega ni na njem. Obvlada manipuliranje, zapeljevanje, izzsesava življensko in spolno energijo. Želi si prazno lutko, s katero bo lahko počel kar ga bo volja. Njegova največja želja je uničiti svetlobo, da lahko širi temo. Odličen je v delu z agresijo, nasiljem, ustrahovanjem, izzsiljevanjem, obtoževanjem. Sebe postavlja na prvo mesto, nihče drug mu ni pomemben. Do svojega cilja je brez vsake težave pripravlje priti na najbolj krut način. Ni mu tuje uničevanje, rušenje vsega in ubijanje.
Kaj pa če omreži angela? Želel ga bo namreč na 101 način razčetveriti, uničiti, izzsesati dušo, vzeti srce in si prilastiti telo. BOJ! Angel trpi neznosne bolečine posilstva, kajti hudičevo seme ne more nikoli priti v telo angela. Trudi se rešiti iz njegove pesti. Kako naj gre naprej, ko pa je ves čas ustrahovan, sam in nemočen?
Gabi se mu. Želi si potegniti moč nazaj.
V najhujši noči, ko že skoraj obupa, pogleda v nebo, tam vidi rešitev-polna, sijoča in žareča luna, ki mu povrne spomine o tem kdo je, kakšno moč ima. Zaščiti ga. Angel v vsej tej norosti začuti utrip svojega srca, moč, dobi pogum.
Ni potrebno veliko besed, le miren in močan pogled v hudičeve oči. Hudič se zave da je z njim konec, kajti ne more gledati v oči svetlobe, neizmerne moči, zavesti, pameti in poguma. Brez agresije in nasilja le s svojim sijem naredi vse, stoji tam pokončno in nihče mu ne more več škodovati. Konec je. Bitka je dobljena. Angel je dojel, združi se s svojim srcem, dušo in telesom. Nikoli več mu ne bo prišel blizu ne hudič, ne noben njegov pripadnik ali vohun, kajti prepozna vsakega. Rešil se je vseh znamenj in zanznamovanj. Lahko poskušajo, vendar ne bo uspelo nikomur uničiti ANGELA, kajti ljubezen je nepremagljiva in on LJUBI sebe z vsem srcem, dušo in telesom.